Fotografiranje steklenih predmetov nam lahko povzroči ogromno sivih las. Steklo deluje hkrati prozorno in odbojno. Zato odsevi bliskavic in okolice niso nič nenavadna težava pri fotografiranju steklenih predmetov.

Zgornja primera sta tipični prikaz, česar si pri fotografiranju stekla ne želimo. Prva fotografija je posneta z direktno bliskavico, druga pa odbija bliskavico v strop, vendar tudi to ne pripomore k boljši rešitvi naših težav.

Pa si poglejmo, kako izgleda fotografija, če se zadeve lotimo pravilno.

Verjetno nam je kaj hitro jasno, da bomo steklo morali osvetljevati od zadaj, da ne bomo dobili na steklu neprijetnih odsevov. Vendar pa lahko pri tem kaj hitro izgubimo definicijo (orise) steklenih predmetov. Zato moramo poskrbeti, da bodo dobro vidni robovi naših steklenih predmetov. Dokaj logično je, da bomo na svetlih fotografijah morali zarisati temne robove. Ker pa obstajajo nasprotja, imamo opraviti tudi s temnim ozadjem, kjer bomo morali poskrbeti za svetle robove na steklu.

Osvetlitev svetlega vidnega polja

Pri tej postavitvi moramo ustvariti svetlo/belo ozadje in na vsaki strani postaviti še črne blokade, ki bodo zarisale temne robove na steklu.

1. Izbira ozadja
Za ozadje lahko izberemo navaden bel papir, prosojen papir (paus), prosojno plastiko (zaveso),... Po drugi strani pa lahko uporabimo tudi svetlo/belo steno.

2. Postavitev svetlobe
Pri postavljanju bliskavice imamo 2 možnosti. Prva, ki je pogostejša, zahteva da svetlobo pošljemo skozi propusten material. Ob enem pa ne smemo pozabiti, da na straneh postavimo temne blokade, ki bodo zarisale temne robove na steklu in tako poudarile linije. Pri drugi postavitvi pa bliskavico odbijamo od svetle/bele stene, vendar moramo prav tako paziti, da je stena na obeh straneh blokirana s temnimi predmeti.

Osvetlitev skozi propusten material

Osvetlitev z odbojem od stene

Praktična uporaba osvetlitve skozi paus papir

3. Postavitev fotoaparata
Fotoaparat moramo toliko približati našemu subjektu, da ga v celoti pokriva belo ozadje. V nasprotnem primeru premaknemo subjekt bližje ali dlje od ozadja. Če bo ozadje preveliko lahko to povzroči, da ne bodo na steklu jasno definirani temni robovi. Za lažjo predstavo, sem sam uporabil paus papir velikosti A3. Pri samem fotografiranju (M) pa sem najprej moral uskladit, zaslonko in moč bliskavice. Na koncu so nastavitve pristale pri 1/160s, f/11, ISO 100.

Osvetlitev temnega vidnega polja

Pri tej postavitvi moramo ustvariti temno/črno ozadje ob enem pa spustiti ravno toliko svetlobe, da bo začrtala svetle/bele robove.

1. Izbira velikega svetlobnega vira
Za ozadje tokrat izberemo velik svetlobni vir, najboljše zelo velik softbox. Ker ga večina izmed vas ne premore (tudi jaz ne), se je bilo potrebno znajti. Vzel sem kar velik odbojnik in uporabil difuzni del odbojnika v katerega sem usmeril bliskavico in vse skupaj je delovalo kot velik okrogel softbox. Sedaj pa je potrebno na tem svetlobnem viru blokirati del svetlobe, da dobimo črno ozadje. Torej sem na sredino difuzorja nalepil črno lepenko (A3). Zaradi čudnih odsevov v kozarcih, sem levo in desno od kozarcev postavil še 2 črni lepenki in pustil ravno toliko prostora, da je na vsaki strano le ozek rob svetlobe lahko osvetlil robove kozarcev.

Podoben efekt lahko dosežemo z belo steno, če nimam dovolj velikega difuznega vira svetlobe. Tokrat med bliskavico in subjektom postavimo še črno lepenko, ki prav tako blokira del svetlobe. Odboj bliskavice od stene pa prav tako zmehča svetlobo.

2. Postavitev fotoaparata
Podobno kot pri belem vidnem polju moramo fotoaparat ravno toliko približati našemu subjektu, da ga v celoti pokriva črno ozadje. Tukaj je usklajevanje veliko težje, ker si želimo res tanek bel rob za definicijo oblike steklenega predmeta. Pametno si je omisliti tudi kakšne odbojnike ali blokirnike, kajti v nasprotnem primeru se nam lahko pojavijo lens flare. Nastavitve aparata enake kot pri svetlem ozadju, torej 1/160s, f/11, ISO 100.

Ko potrebujemo osvetlitev tudi od spredaj

Sedaj smo si ogledali osnove na preprostih idealnih primerih steklenih predmetov. Velikokrat pa imamo opraviti s predmeti, ki v celoti ne prepuščajo svetlobe in imajo na drugi strani še kakšen napis. Torej nam ne preostane drugega kot dodatna osvetlitev še od spredaj. Tukaj pa pridemo zopet do resnih težav, ki jih povzroča pogled na prvi dve referenčni fotografiji.

Rešitev je dokaj enostavna. Od spredaj je potrebno steklenico osvetliti z dovolj velikim svetlobnim virom. Idealen v ta namen je seveda softbox. V primeru, da ga nimamo, pa ga simuliramo z izdelavo velikega difuznega materiala.

Nič drugače ni pri temnem ozadju, le da je tukaj potrebno paziti, da dodatno ne osvetlimo tudi črnega ozadja.

Brez sprednje osvetlitve dobimo samo oris steklenice

Kombinacija osvetlitve spredaj in zadaj